Občina Domžale je objavila javni razpis za sofinanciranje preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine v letu 2023. Predvideni pričetek črpanja sredstev je 31. 5. 2023 in predvideni konec črpanja sredstev 22. 11. 2023.
Rok za oddajo vlog je 24. 4. 2023.
Več informacij in razpis najdeš TUKAJ.
Vir: Občina Domžale
Center za mlade Domžale organizira tematska druženja za mlade.
Si želiš varen prostor, kjer lahko deliš svoje misli, občutke in zgodbe s svojimi vrstniki? Si želiš biti slišan_a?
Vabljeni na tematsko druženje mladih Z besedo na dan, kjer boste v sproščenem vzdušju in ob podpori vrstnikov delili svoja razmišljanja na temo odnosov. Klepet bo vodila Rebeka Dragar.
Prvo srečanje bo v ponedeljek, 27. 3. 2023, ob 18. uri, na temo odnosov. Druženje je namenjeno mladim med 15. in 20. letom starosti.
Obvezne so predhodne prijave na info@czm-domzale.si ali 040/255-568.
Vir: Center za mlade Domžale
Med vsemi odnosi, ki jih imamo, je partnerski odnos za večino ljudi najpomembnejši. Čeprav po stabilnem partnerstvu hrepenimo, se dostikrat izkaže, da imamo ravno tukaj največ težav. Vabljeni na brezplačno predavanje Izzivi partnerstva: kako do stabilnega partnerstva z več komunikacije bližine in globine, v četrtek, 23. 2. 2023, ob 18. uri, v Centru za mlade Domžale.
Na predavanju si bomo pogledali, kateri dejavniki napovedujejo dolgo trajajoči, stabilni in zadovoljujoči partnerski odnos, od česa je odvisna dinamika med partnerjema (odmik, iskanje bližine, ignoriranje, tesnobna navezanost na partnerja in drugi odnosni vzorci), kako si pomagati, da si pridobimo več komunikacije, bližine in globine v odnosu. Predvsem pa se bomo srečali s tem, kako nastaja povezanost in stik med partnerjema, kakšno vlogo imajo čustva v odnosu in kako pomembno je, da vsak od partnerjev prevzame odgovornost za svoje čustvovanje, vedenje in mišljenje.
Predavala bo Lidija Bašič Jančar, zakonska in družinska terapevtka, Študijsko-raziskovalni center za družino, enota Domžale.
Obvezne so predhodne prijave na info@czm-domzale.si ali 040/255-568.
Center za mlade Domžale
Mladi, zato da lahko postanejo aktivni državljani, potrebujejo vključujoče, varne in odprte državljanske prostore, v fizični kot tudi v virtualni obliki. Državljanski prostori za mlade pa se vse bolj krčijo, k čemur je prispevala tudi pandemija, kar je imelo za posledico vse manj priložnosti za mlade, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju svoje prihodnosti.
V času predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mladine si je Slovenija prizadevala, da se mladim zagotovijo varni, zdravi in urejeni prostore, kjer lahko organizirana mladina, pa tudi takšni z manj priložnosti, izvaja številne dejavnosti in se opolnomoči za vstop v odraslo dobo. Pomembno je namreč ohranjati in vzdrževati prostore, kjer se mladi svobodno zadržujejo, počutijo varne in dobro sprejete.
Na Uradu RS za mladino si želijo prispevati k varovanju in ustvarjanju odprtih, dostopnih, vključujočih in varnih državljanskih prostorov za mlade, ki olajšajo smiselno participacijo mladih. Zato so v evropskem letu mladih začeli s pripravljanjem zbornika Prostori za mlade, ki je bil izdan v januarju 2023. V zborniku boste odkrili 56 prostorov za mlade, vsakega s svojo zgodbo.
V zborniku najdeš tudi Plac za mlade, Centra za mlade Domžale. Zbornik lahko prelistaš TUKAJ.
Vir: Mlad.si
Si želiš varen prostor, kjer lahko deliš svoje misli, občutke in zgodbe s svojimi vrstniki?
Si želiš biti slišan_a?
Center za mlade Domžale vabi na druženje mladih, kjer boste v sproščenem vzdušju in ob podpori vrstnikov delili svoja razmišljanja o različnih temah. Klepet bo vodila Rebeka Dragar.
Tema prvega druženja bo »Povej mi svojo zgodbo – pogovor o odnosih« in bo potekalo v ponedeljek, 23. 1. 2023, ob 18. uri, v Centru za mlade Domžale.
Obvezne so predhodne prijave na info@czm-domzale.si ali 040/255-568.
Več informacij najdeš na strani Centra za mlade Domžale, TUKAJ.
Vir: Center za mlade Domžale
Rdeči križ Slovenije letno organizira več kot 1.160 krvodajalskih akcij, od tega je približno 370 terenskih, ki se jih v zadnjih letih udeleži okoli 62.000 krvodajalcev. Da se zadosti potrebam po krvi, potrebujejo vsak delovni dan približno med 300 in 350 krvodajalcev.
Letno daruje kri nekaj manj kot 5 % prebivalcev. Bolniki z boleznimi krvi, bolniki z rakom ali bolniki, ki so zdravljeni z transplantacijo in številni ponesrečenci, so tisti, ki kri nujno potrebujejo zaradi številnih operativnih posegov. Ker krvi še ni mogoče umetno narediti, so prav krvodajalci tisti, ki z darovanjem krvi omogočajo sodobno zdravljenje, zato so prejemniki krvi in bolniki v celoti odvisni od prostovoljnih krvodajalcev. Z darovanjem krvi krvodajalci omogočajo sodobno zdravljenje. Brez darovane krvi je ogroženo njihovo zdravje in pogosto tudi življenje.
Vabijo vas, da se aktivno vključite v program krvodajalstva in vsaj enkrat letno darujete kri.
Seznam krvodajalskih akcij v mesecu decembru najdete tukaj.
Vir: Rdeči križ Slovenije
V Sloveniji se že šesto leto zapored, pod okriljem Ameriške fundacije za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention), pridružujemo mnogim državam sveta, ki tretjo soboto v novembru opozarjajo na bolečino in stisko, ki jo doživljajo svojci po smrti bližnjega družinskega člana zaradi samomora. Združenje Ozara Slovenija, Inštitut Rahločutnost in Med.Over.Net tudi letos vabijo k skupni obeležitvi Mednarodnega dne solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega (International Survivors of Suicide Loss Day ali krajše Survivor Day), tokrat pod geslom: “Otroci in mladostniki potrebujejo našo podporo”, ter k prižiganju svečke upanja in solidarnosti.
Ob Mednarodnem dnevu solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega, v soboto, 19. novembra 2022, ob 20.00 na oknu svojega doma prižgite svečko upanja in solidarnosti ter tako podprite žalujoče svojce.
Informacije, kako lahko podpremo otroke in mladostnike ter kam se lahko le-ti obrnejo, najdete tukaj.
Vir: Ozara Slovenija
Zavoda Škatlica, pod okriljem katerega deluje projekt (Za)upam si!, je v preteklih tednih na spletni strani objavili dva nova spletna zapisa.
En zapis govori o stilih navezanosti. Navezovalno vedenje se neposredno prenaša prek starševstva in se ohranja naprej v odnosih. Stil navezanosti, ki ga oblikujemo v otroštvu, predstavlja ključen dejavnik iskanja pomoči, opore in varnosti ob soočanju s stisko. Zapis si lahko preberete tukaj.
Drugi govori o tem, kako je živeti z diagnosticirano fibromialgijo. Sindrom fibromialgije (FM ali FMS) je mišično-skeletni bolečinski sindrom, za katerega je značilna kronično razširjena bolečina, katere intenzivnost in lokacija se spreminjata iz dneva v dan. Poleg bolečine, fibromialgijo spremljajo simptomi, kot so kronična utrujenost, motnje spanja, otrdelost mišic, motnje spomina in koncentracije, motnje razpoloženja (tesnoba ali depresija) in glavobol. Zapis je na voljo tukaj.
Vir: Zavod Škatlica
Društvo HOSPIC pripravlja vikend skupino za podporo žalujočim mladim, ki so pogosto prezrta skupina žalujočih. Vikend skupina bo potekala od 25. do 27. novembra 2022 v Šmarjeti. Na skupino ste vabljeni žalujoči mladi, stari od 18 do 26 let, ki ste v zadnjih dveh letih izgubili bližnjo osebo. Zainteresirani se lahko prijavite na: zalovanje@hospic.si
Informacije tudi na: 051 419 558. Radmila Pavlovič Blatnik,, žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov
——————————————————————–
Vsak človek ima svojo pot žalovanja. Želimo si, da v svoji bolečini niste sami. Obstajajo trenutki in dnevi, ko vas prevevajo občutki, ki jih ne razumete, ko se sprašujete ali je to, kar čutite in kako čutite »normalno«. Pogosto je o teh občutkih težko govoriti z najbližjimi, včasih je lažje spregovoriti z ljudmi, ki so doživeli podobno izgubo ali s strokovnimi delavci, ki poznajo poti žalovanja in oblike pomoči.
Tolažeče je tisto, kar bolečini daje potrditev, prostor in dovoljenje. Izguba bližnje osebe je velika prelomnica v življenju posameznika.
V Slovenskem društvu Hospic izvajajo programe podpore in pomoči namenjene vsem, ki so se soočili z izgubo bližnje osebe.
Vsak od nas je verjetno že imel, ima ali pa bo kdaj v prihodnje doživel bližnji stik z osebo v duševni stiski. Naš odziv lahko osebi v duševni stiski pomaga pri nadaljnjem iskanju ustrezne pomoči. Pri tem so nam lahko v podporo smernice psihološke prve pomoči, ki ponujajo konkretne informacije, kako prepoznati, pristopiti in pomagati osebi v duševni stiski.
V želji, da bi bilo znanje o psihološki prvi pomoči čimbolj dostopno vsem, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sklopu Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA pripravili naslednje smernice za psihološko prvo pomoč:
– Kako pomagam v primeru paničnega napada?
– Kako pomagam v primeru depresije?
– Kako pomagam v primeru čezmernega pitja alkohola?
– Kako pomagam v primeru samomorilne ogroženosti?
Pripravljene smernice psihološke prve pomoči temeljijo na strokovnih in znanstvenih spoznanjih, vendar so oblikovane poljudno in namenjene prav vsakomur od nas. Dostopne so na naslednji povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-drugemu/kako-pomagam/. Hkrati je na spletni strani programa MIRA na voljo nov sklop z naslovom »Pomagam drugemu«, v katerem boste našli še več koristnih in uporabnih vsebin ter izobraževanja programa Psihološke prve pomoči.