Kategorija: Zdravje

Štab Civilne zaščite Občine Domžale je skupaj s Centrom za socialno delo Osrednja Slovenija vzhod – enota Domžale, občankam in občanom zagotovil psihosocialno pomoč, ki obsega:

• razbremenilne pogovore,
• svetovanje,
• krepitev moči,
• opolnomočenje,
• pogovore, ki so usmerjeni v preprečevanje socialne izključnosti in podobno.

CSD Osrednja Slovenija vzhod – enota Domžale bo izvajal psihosocialno pomoč po telefonu in sicer v poslovnem času v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure, in sicer na telefonsko številko 01/724-63-70 ali pišejo na elektronski naslov: gpcsd.domza@gov.si. Vse ostale naloge CSD Osrednja Slovenija vzhod – enota Domžale  izvaja prilagojeno v skladu s smernicami NIJZ.

Preko Območnega združenja Rdečega križa Domžale je vzpostavljena telefonska številka za občane, ki potrebujejo pomoč za dostavo osnovnih in nujnih življenjskih potrebščin. Na telefonsko številko – 031/699-224 – lahko pokličete od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

Povezavo do sporočila za javnost najdete TUKAJ.

Vir: Občina Domžale

Fotografija: arhiv Občine Domžale, pomlad 2020

Ob svetovnem dnevu mladih, ki smo ga obeleževali 12. avgusta, sta Mednarodna organizacija dela (ILO) in Urad visoke komisarke OZN za človekove pravice (UVKČP) v sodelovanju s partnerji izdala poročilo z naslovom Mladi in COVID-19: vpliv na službe, izobraževanje, pravice in duševno počutje (Youth and COVID-19: Impacts on jobs, education, rights and mental well-being).

Gre za analizo zaključkov globalne raziskave o mladih in COVID-19, ki je potekala aprila in maja 2020 in je prejela prek 12.000 odzivov iz 112 držav. Študija se posveča položaju mladih med 18 in 29 letom na področjih izobraževanja, dela, mentalnega zdravja, pravic in družbenega aktivizma. Navajamo le nekatere uvodne podatke:

• izobraževanje: 73% mladih se je v času pandemije soočilo z zaprtjem šol, 13% jih je ostalo brez dostopa do izobraževanja ali usposabljanja (digitalni razkorak). Kar 65% mladih je poročalo, da so se od začetka pandemije naučili manj kot prej

• delo: 17% mladih, predvsem v starosti od 18 do 24, ki so imeli zaposlitev pred pandemijo, je skoraj popolnoma nehalo delati. 42% mladih je poročalo o zmanjšanju zaslužka

• duševno počutje: 17% mladih verjetno pesti anksioznost ali depresija

• človekove pravice: beležijo se visoki deleži omejevanja pravic: 33% mladih je zaznalo vpliv na udeležbo v javnih zadevah, 27% težave pri svobodi veroizpovedi ali prepričanja, 24% jih je menilo, da so netočnosti glede pandemije zadevale njihovo pravico do dostopa do informacij, 21% pa jih je imelo težave pri pravici do bivališča predvsem zaradi ekonomskih vidikov.

Študija se posveča tudi inovativnim načinom odziva mladih na krizo. Celotna študija je na voljo na tej povezavi.

V Združenju DrogArt so izvedli spletno raziskavo o stanju na trgu drog, spremembah v uporabi drog in psihosocialnih stiskah v času epidemije. Preliminarni rezultati raziskave kažejo na to, da se je v tem obdobju v precejšnji meri poslabšalo psihično stanje uporabnikov, veliko jih je v večji meri  čutilo tesnobo, potrtost in osamljenost (kot pred uvedbo karantene). Najpogosteje uporabljena droga je bila v tem času alkohol, več sodelujočih pa je čutilo tudi negativne posledice drog in alkohola.

Ker alkohol lahko prinaša kratkoročen učinek pomirjanja, lahko za marsikoga postane sredstvo za lajšanje akutnih in tudi dolgotrajnih težav. Na žalost pa takšen način reševanja težav vse skupaj samo še poslabša, saj lahko povzroča psihično in fizično odvisnost ter celo vrsto drugih posledic, med drugimi oslabljen imunski sistem, kar povečuje dovzetnost za okužbo s koronavirusom.

Zato s plakati in aktivnostmi na socialnih omrežjih opozarjajo, da alkohol ni dobra izbira za reševanje težav in da v okviru programa Izberi sam nudijo podporo vsem mladim, ki se znajdejo v stiski, ker nekdo v družini čezmerno uporablja alkohol ali ima sam težave zaradi pitja alkohola (v šoli, doma, v odnosih s prijatelji).

Hkrati pa v svojo ekipo vabijo vse mlade, ki bi s svojimi idejami prispevali k popestritvi naših aktivnosti za zmanjševanje škode na področju alkohola.

Več informacij najdete TUKAJ.

Vir in foto: Drog Art

Trenutne situacija je velik izziv za vse. Če vas trenutne razmere obremenjujejo in doživljate duševno stisko se lahko obrnete na strokovnjake in strokovnjakinje s področja duševnega zdravja, ki v času epidemije koronavirusa nudijo brezplačne razbremenilne pogovore. Na NIJZ so objavili seznam kontaktov, ki je dostopen TUKAJ.

Namen telefonskega svetovanja je nudenje osnovne psihološke podpore prebivalcem v lokalni skupnosti v času epidemije. Telefonska podpora se bo odvijala v obliki razbremenilnih pogovorov, ni pa namenjena poglobljeni (psihoterapevtski ali psihiatrični) obravnavi. Svetovalci na telefonu so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni (so)delavci, z delovnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja. Več informacij in objavo najdete na povezavi.

Prav tako so na NIJZ objavili prispevek na temo zmanjševanja stresa, zaskrbljenosti in strahu zaradi koronavirusa, kjer so zbrali nekaj nasvetov in pomembne telefonske številke. Povezavo do objave najdete na povezavi.

Telefoni za pomoč v stiski

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Internet kot podporni medij ob duševni stiski:

• #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
• Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net.
• NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si
• Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo. www.zivziv.si

Povzeto po objavi NIJZ: https://www.nijz.si/sl/kako-obvladovati-stres-zmanjsati-obcutke-strahu-panike-in-zaskrbljenosti-zaradi-koronavirusa-covid